Glivične okužbe

Glivične okužbe – pogoste kožne težave, ki zahtevajo natančno prepoznavanje in premišljen pristop

Glivične okužbe kože, znane tudi kot dermatofitoze ali mikoze, sodijo med najpogostejše dermatološke težave. Povzročajo jih dermatofiti, kvasovke ali plesni, ki se razraščajo v keratinskih strukturah kože, las ali nohtov. Čeprav glivice na koži živijo naravno in večinoma ne povzročajo težav, lahko pod določenimi pogoji prerastejo in sprožijo okužbo.

Najpogosteje se pojavljajo med prsti na nogah, na nohtih, lasišču, dimljah ter na koži trupa ali obraza. Zdravljenje zahteva jasno razlikovanje med vrstami okužb, saj je pristop odvisen od lokacije in povzročitelja. Glivične okužbe niso nevarne, so pa lahko trdovratne, se širijo in povzročajo neprijetne simptome, zato je pravilno ukrepanje ključnega pomena.

Kdo je najbolj dovzeten za glivične okužbe?

Čeprav se lahko glivična okužba pojavi pri vsakomur, obstajajo določene rizične skupine:

∙ljudje s povečanim potenjem (hiperhidroza)

∙športniki, predvsem plavalci, tekači in tisti, ki nosijo tesno športno obutev

∙osebe, ki nosijo neprezračne čevlje

∙ljudje, ki obiskujejo bazene, savne, telovadnice

∙osebe z oslabljenim imunskim sistemom

∙sladkorni bolniki

∙ljudje z mikro poškodbami kože, otiščanci ali kurjimi očesi

∙osebe, ki imajo suho ali razpokano kožo (glivice lažje vstopijo)

Glivične okužbe so pogostejše tudi v poletnih mesecih zaradi toplote in vlage, ki sta idealni pogoj za razrast mikroorganizmov.

Zakaj nastanejo glivične okužbe? Mehanizmi, ki jih velja poznati

Glivice uspevajo v toplem, vlažnem okolju, zato se rade naselijo na:

∙stopalih, ki so zaprta v čevljih

∙predelih kože, kjer se zadržuje vlaga (dimlje, pazduhe)

∙pod nohti, ki slabo dihajo

Okužba nastane, ko glivica pride v stik s kožo in ima dovolj ugodnih pogojev za razmnoževanje.

Najpogostejši povzročitelji so:

∙dermatofiti – npr. Trichophyton rubrum

∙kvasovke – npr. Candida albicans

∙plesni – redko, predvsem pri nohtih

Mehanizem okužbe temelji na razgradnji keratina, kar povzroči vnetje, draženje, luščenje in druge značilne

simptome.

Vrste glivičnih okužb in kako jih prepoznamo

1. Tinea pedis (glivice na stopalih) – “atletsko stopalo”

Najpogostejša oblika.

Simptomi:

∙srbečica

∙luščenje kože

∙razpoke med prsti

∙pekoč občutek

∙neprijeten vonj

2. Tinea unguium (glivični nohti) – onihomikoza

Prizadene enega ali več nohtov.

Simptomi:

∙rumenenje, zadebelitev

∙krušljivost

∙deformacija

∙odstopanje nohta od podlage

3. Tinea corporis (glivice na telesu)

Zaokrožene lise s poudarjenim rdečim robom in luščenjem v notranjosti.

4. Tinea cruris (dimeljske glivice)

Pogosta pri športnikih.

Simptomi:

∙rdečina v dimljah

∙srbenje

∙jasen rob, ki se širi

∙občutljive, vnete kožne gube

5. Tinea capitis (glivice na lasišču)

Pogosta pri otrocih.

Simptomi:

∙luščenje

∙lomljenje las

∙srbenje

∙vnetje ali pustule

6. Kandidoza kože

Najpogosteje v pregibih.

Simptomi:

∙rdeča, sijoča koža

∙belkaste obloge

∙razpoke v gubah (posebej boleče)

Vsaka oblika zahteva specifičen pristop, zato je natančna prepoznava ključna.

Kako si lahko posameznik pomaga sam? Strokovno utemeljeni pristopi

1. Suha in čista koža je temelj

Glivice ne uspevajo, če je koža suha. Po umivanju je treba kožo dobro osušiti, posebej med prsti na nogah.

2. Menjava nogavic in prezračna obutev

Pomembno je:

∙vsak dan sveže nogavice

∙bombažni ali tehnični materiali

∙izogibanje sintetičnim, neprezračnim čevljem

∙občasno “počivanje” čevljev

3. Izogibanje bosopeti hoji v javnih prostorih

Natikači so obvezni v garderobah, prhah, savnah in na bazenih.

4. Redno razkuževanje obutve

Posebej pri nožnih glivicah.

Primerno je:

∙sušenje na zraku

∙uporaba razkuževalnih sprejev

∙menjava vložkov

5. Nežno odstranjevanje zadebeljene kože

Pri stopalih pomaga mehčanje v topli vodi in previdno odstranjevanje odmrle kože (brez pretiranega

drgnjenja).

6. Izogibanje vlažnim in tesnim oblačilom

Zadrževanje vlage poveča tveganje, zlasti v dimljah in pazduhah.

7. Krepitev imunskega sistema

Imunost pomembno vpliva na potek glivičnih okužb. Koristno je:

∙dovolj spanja

∙uravnotežena prehrana

∙zmanjšanje stresa

∙zmerna telesna aktivnost

8. Pravilna kozmetika

Izogibamo se mastnim, težkim kremam na teh predelih, saj vlaga in maščoba poslabšata stanje.

Kdaj je potreben pregled pri dermatologu?

Strokovni pregled je smiseln, kadar:

∙se znaki kljub redni negi ne izboljšajo

∙je okužba obsežna ali boleča

∙so prizadeti nohti

∙je prisoten sum na bakterijsko sočasno okužbo

∙gre za otroka ali osebo z oslabljenim imunskim sistemom

∙se lezije hitro širijo

∙pride do razpok ali izcedkov

Dermatolog lahko opravi mikroskopsko preiskavo, kulturo ali posebne diagnostične teste, ki omogočajo

potrditev vrste glive in natančno načrtovanje terapije.

Sodobni pristopi k obravnavi glivičnih okužb

Današnja obravnava vključuje:

∙lokalne dermatološke izdelke

∙posebne protiglivične pripravke za nohte

∙prilagojeno nego kože

∙kombinirane režime pri trdovratnih oblikah

Ker se glivične okužbe pogosto vračajo, je vzdrževalna nega ključna. Dolgoročno je najpomembnejše

preprečevanje ponovnih okužb z ustreznimi higienskimi navadami.